Javna tribuna
Knjige Nakupovalna košarica
Pogoji naročanja

Boris M. Gombač: SLOVENIJA, Italija + Bela knjiga

Avtor(ji): Boris M. Gombač

Knjiga je prispevek k uravnoteženemu pogledu na zgodovino odnosov med Italijani in Slovenci v zadnjih dveh stoletjih. Tržaški zgodovinar pomaga razumeti razloge za trenja v prostoru med Alpami in Jadranom ter pojasnjuje okoliščine, ki so pripeljale do italijanskega zatiranja Slovencev z vrhuncem v času fašizma. Študija je namenjena ne le politikom in diplomatom, ampak tudi širšemu krogu bralcev.

Format: 16 × 23 cm, 160 strani, enobarvni tisk, trda vezava

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v obliki bele knjige ? za izdajo jo je pripravila založba Debora, ki skrbi tudi za njeno distribucijo ? objavlja izčrpen in celovit izbor diplomatskih dokumentov in sporazumov, ki jih je Republika Slovenija kot samostojna država in kot država naslednica sklenila z Republiko Italijo.

Format: 16 × 23 cm, 93 strani, enobarvni tisk, trda vezava


 

NA ZALOGI SAMO ŠE NEKAJ IZVODOV!

 

CENA: 30,01 €
v ceno je vključen 5 % DDV

Izdelek je na voljo

št. komplet ov



Belo knjigo uredila: mag. Branko Gradišnik in Jože Šušmelj
Spremna beseda: Zoran Thaler
Zbirka: "Vrag ali mejak?"

SLOVENIJA, Italija
Spremna beseda: Zoran Thaler
Zbirka: "Vrag ali mejak?"

Študija tržaškega zgodovinarja, ki je izšla ob finančni podpori Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, osvetljuje odnose med Slovenci in Italijani v zadnjih dveh stoletjih. Razkriva korenine italijanskih teženj po prisvojitvi dela slovenskega narodnostnega ozemlja in podreditvi tamkajšnjega prebivalstva.

Delo je namenjeno vsem, ki se zanimajo za to zgodovinsko tematiko, zato je pisano poljudno. Knjiga je bila zasnovana kot priloga Bele knjige o diplomatskih odnosih med Slovenijo in Italijo, vendar predstavlja povsem samostojno delo, ki razkriva marsikatero malo znano dejstvo.

Knjiga je aktualna, saj opominja slovenske politike na pomen strpnosti in enotnega nastopanja pri urejanju odnosov z Italijo. Odlikuje jo pretehtani ton, iz katerega veje duh prizadevanja za uravnoteženi prikaz razvoja odnosov Slovenija?Italija. Avtor pokaže napake obeh strani, a kljub temu jasno ugotovi, kdo in s kakšnimi sredstvi je spodbujal sovraštvo.

Orisuje višek preziranja v času fašizma in dogodke v zvezi z določanjem meje in sklepanjem sporazumov po drugi svetovni vojni. Zaključi se z italijanskim priznanjem samostojne Slovenije in podporo mladi državi pri vstopanju v evropske povezovalne procese.

Avtor razkriva, da je bilo v skrajno usmerjenih italijanskih političnih krogih že sredi prejšnjega stoletja zaznati nestrpnost do enakopravnega vključevanja Slovencev v družbeno življenje na narodnostno mešanih območjih.

Uveljavljati se je začelo preziranje slovenskega življa, ki se je stopnjevalo v odkrito sovraštvo, ki je doseglo svoj vrhunec pod zatiralsko fašistično vladavino med leti 1921 in 1943. Italijani so imeli do Slovencev vzvišen odnos, kar se je odrazilo tudi pri urejanju meddržavnih razmerij in sklepanju sporazumov med bivšo Jugoslavijo in Italijo po 2. svetovni vojni. Miselnost italijanskih pogajalcev je bila odsev preteklosti in občutka lastne večvrednosti.

Avtor jasno pove, da v Italiji obstajata dva tokova naravnanosti do Slovencev ? eden je cepljen s prezirom, drugi pripravljen na ustvarjalni dialog. Slednji je prevladal ob nastanku neodvisne Slovenije, saj je bila Italija v prvi skupini držav, ki so priznale slovensko državnost.

Knjigo zaključuje seznam virov.

POGLAVJA: K.u.K., Konkvista, Železna zavesa, Odjuga

BELA KNJIGA O DIPLOMATSKIH ODNOSIH
Dokumenti so dejstva, ki govorijo sama zase. Pravno osvetljujejo zgodovinske odnose med državama in v tej luči tuji in domači javnosti razjasnjujejo tudi ozadje dogajanja, ki občasno meče senco na skupno prihodnost dveh evropskih sosed.

Mnogi izmed dokumentov so sploh prvič predstavljeni širšemu občinstvu, marsikateri doslej še ni bil objavljen v slovenščini. Vsak izmed njih je predstavljen v izvirniku in prevodu, pa tudi vse drugo gradivo se odpira branju domače in tuje javnosti, saj je razen v slovenščini objavljeno še v katerem izmed diplomatskih jezikov. Goli dokumenti so ponekod podprti z enciklopedič-nimi predstavitvami posameznih zgodovinskih okvirjev in z vsebinskimi povzetki.

Izbor se začne z londonskim paktom, ki je omogočil Italiji zasedbo delov slovenskega narodnostnega ozemlja, ki so pred 1. svetovno vojno pripadali Avstro?Ogrski. Nadaljuje se z mirovno pogodbo med Jugoslavijo in Italijo po 2. svetovni vojni, dokumenti v zvezi s statusom Svobodnega tržaškega ozemlja ter meddržavnim rimskim sporazumom iz leta 1954. Sledijo Osimski sporazumi ter dokumenti iz časa slovenskega osamosvajanja in graditve državnosti.

Med slednjimi velja omeniti deklaracijo o neodvisnosti in akte italijanskega priznanja. Seznanimo se tudi z dokumenti, s katerimi je Slovenija nasledila že obstoječe uradne dogovore med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, ki se nanašajo na sosedske odnose med Slovenijo in Italijo.

V Dodatku so priloženi faksimili nekaterih dokumentov. Med njimi sta dva primerka prijavnic Komisiji za vojne zločine pri OZN v zvezi z zločini italijanske vojske nad slovenskim prebivalstvom med 2. svetovno vojno. Dodatek vsebuje tudi faksimile rimskega sporazuma in najpomembnejših diplomatskih not o prevzemu nasledstva.

POGLAVJA: Mirovna pogodba z Italijo, Sporazum med FLRJ in R Italijo o italijanskem imetju, upravičenjih in deležih v Jugoslaviji, Spomenica o soglasju med vladami Italije, Zedinjenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije, Posebni statut, Pisma o drugih vprašanjih, Sporazum med FLRJ in R Italijo o dokončni poravnavi vseh medsebojnih obveznosti, Govor Alda Mora v podporo Osimskim sporazumom, Pogodba med SFRJ in R Italijo, Deklaracija ob neodvisnosti Skupščine Republike Slovenije, Pismo o priznanju francesca Cossige Milanu Kučanu, Stališča in sklepi Državnega zbora Republike Slovenije o slovensko-italijanskih odnosih, Sporočilo za javnost vlade Republike Slovenije, Deklaracija vlade Republike Slovenije o odnosih z Italijo in o namerah v zvezi s harmonizacijo slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije.